Tema: Poneverbe podatkov v znanosti

»Institucija znanosti je postala vpeta v kapitalski krog produkcije in reprodukcije, doseganja kapitalskih zaslužkov.«

»To je bolj nevarno kot neposredni ponaredki, to jemlje substanco znanstvene poštenosti in časti.«

»Zaupanja ni več niti na isti instituciji.«

»Raje rečemo, da stvar ni zavrnjena, da je dobro prešla vse poskuse preverjanja. Več ko prenese hipoteza poskusov, trdnejša je in bolj zaupanja vredna.«

»Kadar resnica ni več vrednota, takrat se začne totalna korupcija, takrat tudi falsifikacija propade. Če resnica ni vrednota, potem zmota ni slabost. Postane samo nekaj, kar je treba prikriti, in ne nekaj, čemur bi se morali na vsak način izogniti.«

»Pri nas in v tujini je število člankov, objavljenih v revijah z visokim faktorjem vpliva, pogosto edino merilo za habilitacijska napredovanja, ohranitev delovnega mesta in pridobitev financiranja.«

»Po eni strani vsi, ki se v določeni znanstveni reviji ukvarjajo z vsebino članka, za svoje delo niso plačani, in to počnejo poleg redne službe.«

»Po navadi odkrijejo prevare, ki se nanašajo na kakšna zelo pomembna odkritja, ko skušajo torej drugi ponoviti eksperiment, in to nikomur ne uspe. Močna indikacija, da gre za ponarejanje rezultatov, je tudi, če so videti rezultati preveč idealno, če je napaka zelo majhna.«

»Ko raziskovalci dokončajo raziskavo, morajo o izsledkih obvestiti kolege in splošno javnost, kar storijo z znanstvenim člankom.«

»V znanosti je meriti kakovost dela precejšen izziv, a merila vendarle potrebujemo.«

»To ni mogoče, saj gre običajno za zelo specializirane in nišne poskuse, meritve in izračune. Recenzenti pogledajo, ali je eksperiment zastavljen primerno, ali je interpretacija rezultatov pravilna, ali so zaključki skladni z opažanji in siceršnjim znanjem.«

»Objavo je po vseh recenzentskih krogih podpiral le eden od treh recenzentov, a je revija Nature kljub temu članek objavila.«